dr. Martina Ozbič

logopedske, surdopedagoške, specialno-rehabilitacijsko pedagoške storitve v slovenščini in italijanščini

doc., prof. def. za osebe z motnjo sluha in govora in prof. defektologije za osebe z motnjami v duševnem, telesnem in gibalnem razvoju

2022/2023: KAJ DELATI Z OTROKI S SPECIFIČNIMI UČNIMI TEŽAVAMI OZ. GOVORNO-JEZIKOVNIMI MOTNJAMI MED URAMI DODATNE STROKOVNE POMOČI in DOMA?

Delavnica/webinar za inkluzivne pedagoge, pedagoge, psihologe, specialne in rehabilitacijske pedagoge, logopede-surdopedagoge, tiflopedagoge in vse, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč ali v popoldanskih urah (tudi kot starši) pomagajo otrokom s specifičnimi učnimi težavami oz. govorno jezikovnimi motnjami

Trajanje: 8 pedagoških ur, 2 dneva
PREDAVATELJICA: dr. Martina Ozbič
REFERENCE: bib.cobiss.net

KLJUČNE BESEDE:
Specifične učne težave, govorno-jezikovne motnje, nelinearna fonologija, metajezikovno zavedanje, verbalni spomin, učenje na daljavo

URNIK
30.11.2022 od 16.00 do 19.15
7.12.2022 od 16.00 do 19.15.

CENA: 85,00 evrov.
Delavnica bo izvedena ob prijavi najmanj 15 oseb.
Razpoložljiva mesta: 100
V primeru večjega povpraševanja bosta razpisana dodatna termina

Prijava: docs.google.com
Rok za prijavo
: 25.11.2022
Prijava na webinar pomeni, da ste se prijavili na izobraževanje in da boste poravnali račun na dan webinarja pred začetkom izobraževanja.

KRATKA PREDSTAVITEV DELAVNICE
Iz sodobnejših raziskav danes vemo, da pri disleksiji in drugih specifičnih učnih težavah ter govorno-jezikovnih motnjah igrajo najpomembnejšo vlogo fonološki procesi, izvršilne funkcije ter druge kognitivne sposobnosti / spretnosti, med njimi pomnjenje. V webinarju v obliki delavnice na daljavo predstavljam metodo pomoči, ki lahko ob vsakodnevni vaji doma znatno poveča pomnjenje ter hitrost natančnega branja, pisanja po nareku, metajezikovno zavedanje, fonološko zavedanje ter otroku/mladostniku s SUT oz. GJM pomaga, da se lažje spoprijema s šolskimi izzivi.

VSEBINA
Kratek teoretični uvod in prikaz dejavnosti za vsako omenjeno področje
1. Kognitivne zmožnosti in (hladne) izvršilne funkcije*
2. Jezik, jezikovne mreže, (meta)fonološko in metajezikovno zavedanje
3. Gibalne, praksične spretnosti, vidno zaznavne spretnosti, grafomotorične spretnosti in prostorska orientacija.
4. Čas za vprašanja in študije primera (vsak dan eno pedagoško uro)
(Natančnejši opis berite v nadaljevanju.)

NAČIN: na daljavo, Zoom

OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV: prisotnost, sodelovanje

GRADIVO: Webinar izhaja iz spodaj navedenih virov in nadgrajuje vsebino knjige V svetu glasov avtoric Silve Perčič, Sonje Bukavec in Martine Ozbič (Založba Mladika, 2022) in knjig Levo, desno, gor in dol 1, 2, 3 avtorice Martine Ozbič (založba Mladika, v tisku). 

Ker je izobraževanje praktične narave, je nujna prisotnost. Izobraževanje ne vključuje videoposnetkov ali pisnega gradiva.

POTRDILO: Po izobraževanju prejmete potrdilo o udeležbi.

Za razlago jezikovno pogojenih motenj, med njimi govorjenega in pisanega jezika, obstajajo različne teorije, vendar se v zadnjih letih opozarja še posebej na deficit fonološke zanke ter fonološkega spomina. Majerus in Cowan (2016) trdita, da je pri disleksiji najbolj značilna težava prav težava verbalnega kratkoročnega spomina, ki onemogoča začasno skladiščenje informacij v serialnem vrstnem redu; v tipični populaciji je sposobnost pomnjenja verbalnih zaporednih informacij napovednik govornega in pisnega jezikovnega razvoja oz. sposobnost pomnjenja zaporednih informacij je povezana bodisi z jezikovnimi bodisi vidno-motoričnimi informacijami. Pri osebah z disleksijo je ravno v teh domenah težava in primanjkljaj na tem področju lahko resno oteži učenje, še posebej tistim s težavami fonološkega procesiranja.
Podobno avtorji de Carvalho s sod. (2014) pri osebah z disleksijo ugotavljajo slabši fonološki delovni spomin ter slabše bralno razumevanje. Tudi Bruckova že pred tem (1992) dokazuje, da osebe z disleksijo ne razvijejo zadostne sposobnosti fonemske analize. Metaštudije (Galuschka s sod., 2014) dokazujejo, da trening fonemskega zavedanja ni le najpogosteje uporabljena in opisana ter raziskana metoda, temveč je tudi edina metoda, za katero je znanstveno dokazano, da učinkuje.
S tem v zvezi razne inštitucije ponujajo kognitivne treninge, npr. Centro per lo sviluppo delle abilita’ cognitive (https://www.sviluppocognitivo.it) na svoji spletni strani nazorno pokaže, kako lahko okrepimo vse šolske spretnosti.
Za sprejem dražljaja so potrebni pozornost, delovni spomin in hitrost obdelave (avtomatska obdelava); dražljaj ovrednotimo in ga klasificiramo kot novega ali poznanega. Če je dražljaj že poznan, potem gre neposredno v uporabo, v nabor že naučenega, kar pomaga pri šolskem delu. Če je dražljaj nov, potem ga s pomočjo višjih miselnih procesov (logika in razmišljanje, slušna obdelava, dolgoročni spomin, vidna obdelava) analiziramo, obdelamo, zadržimo, uporabimo za šolske spretnosti. Pomembna je učinkovitost kognitivnih sposobnosti od vstopa dražljaja do skladiščenja naučenega. Zato je še posebej pomembno, da se tako v splošno kot strokovno pomoč, nenazadnje v pouk vključujemo aktivnosti, ki okrepijo pozornost, koncentracijo, obdelovanje podatkov, hitrost obdelave podatkov, reakcijski čas, neposredni in delovni slušni, vidni, prostorski, sekvencionalni in proceduralni spomin, nenazadnje pa metafonološke in metajezikovne spretnosti.
Ker sta slovenska fonologija in fonotaktika zaradi zapletenih zlogovnih struktur ter nestalnega besednega zaporedja s sklanjatvami, spregatvami … dokaj zahtevni (Unuk, 2004) tako za zaznavo kot produkcijo in nenazadnje pomnjenje, za nudenje pomoči moramo izhajati iz dejstva, da je za osebe z disleksijo trening fonološkega zavedanja na vseh ravneh (vključno z verbalnim fonemskim spominom) ključen za boljšo zaznavo, pomnjenje in posledično branje ter učenje.
Npr. Ozbič (2019) opisuje obravnavo, kjer je trening izboljšal ne le kvantitativno bralno spretnost (hitrost, natančnost; tudi v gostejšem in težjem besedilu) in spominske spretnosti, temveč tudi (glede na pričevanja staršev, mladostnika, šolske ocene, opažanja profesorjev) sledenje, pomnjenje, zapisovanje… pri pouku, šolski uspeh, občutek nadzora nad šolskim delom (mladostnik ima bolj pod nadzorom vstopne slušne verbalne podatke) ter samopodobo. Vaje so po eni strani specifične (sledijo fonotaktiki slovenskega jezika in upoštevajo principe nelinearne fonologije, zahtevajo znanje s področja zaznave govora, fonetike, fonologije ter fonotaktike slovenskega jezika na segmentalni in suprasegmentalni ravni), po drugi strani pa so vaje za domov prijetne, družabne, tudi zabavne, istočasno pa razvijajo to, kar se spodbuja med obravnavo.
Razlog za webinar
Ker sem med izobraževanji pedagoških in rehabilitacijskih delavcev ugotovila, da obstaja velika potreba po tovrstnih informacijah in strukturiranih oblikah pomoči, ki naslavljajo vzročne dejavnike učnih težav, ne pa posledic (kot se velikokrat dogaja), predstavljam osnovno ogrodje dela za pomoč otrokom in mladostnikom, ki ga mora seveda strokovnjak prilagoditi na osnovi starosti otroka/mladostnika ter njegovih kognitivnih metafonoloških in drugih zmožnosti. Ko dela na daljavo, so slušno-verbalne vaje lažje izvedljive od vidno-pisnih, so pa tudi slednje možne ob uporabi premične kamere.
Ker je veliko metod rehabilitacije usmerjenih v vidno-bralne vaje, ne pa v fonološko domeno ter izvršilne funkcije, kljub temu da sodobne raziskave kažejo, da je poglavitni razlog težav branja verbalni fonološki spomin ter fonološko zavedanje na vseh ravneh, dodatno, da je slovenščina fonološko ter jezikovno zahteven jezik (zaradi zapletene fonotaktike ter kompleksne morfološko-sintaktičnih značilnosti, npr. besedni red, sklanjanje, spreganje …), predstavljam širše zasnovano pomoč, osnovano na fonološkem zavedanju ob vključitvi vaj za izvršilne funkcije ter kognitivne spretnosti.
S pomočjo treningov želimo spodbuditi razvoj verbalnega spomina, fonemskega in metajezikovnega zavedanja na segmentalni in suprasegmentalni ravni. Želimo razviti sposobnost pomnjenja enot, združevanja enot v večje enote kot pomoč pri spominu. Naslanjamo se na principe nelinearne fonologije, kjer je pomembno upoštevati naglasno podobo besed, zlogovno strukturo besed, dolžino besed (število fonemov, število zlogov), fonemsko strukturo besed (vzglasje-jedro-izglasje). Zaporedje je torej določeno na osnovi kompleksnosti gradiva, skladno s sposobnostmi osebe, ki je v procesu pomoči.
Poudarjam, da med obravnavami mladostniki/otroci niso naprošeni, naj berejo za vajo (učenje branja), temveč naj berejo starši namesto njih ali z njimi (razmejitev učenja branja kot veščine ter branja za znanje, učenje; prednost imata branje za učenje in posledično povečanje šolske uspešnosti).
Srečanja s to metodo trajajo od 15 do 45 minut, na daljavo do 30 minut. V primeru večjezičnih oseb mora strokovnjak delati v jeziku, ki je za otroka dominanten; če pa tega ne pozna, v enem izmed jezikov, ki ga poznata oba.

Literatura
Bruck, M. (1992). Persistence of Dyslexics’ Phonological Awareness Deficits. Developmental Psychology, 28(5), 874–886.
de Carvalho, C. A., Kida, A. D. S., Capellini, S. A. in de Avila, C. R. (2014). Phonological working memory and reading in students with dyslexia. Frontiers in psychology, 5, 746.
Galuschka, K., Ise, E., Krick, K. in Schulte-Körne, G. (2014). Effectiveness of treatment approaches for children and adolescents with reading disabilities: a meta-analysis of randomized controlled trials. PloS one, 9(2), e89900. doi: 10.1371/journal.pone.0089900  
Majerus, S. in Cowan, N. (2016). The nature of verbal short-term impairment in dyslexia: The importance of serial order. Frontiers in psychology, 7, 1522.
Ozbič, M. (v tisku) Levo, desno, gor in dol, založba Mladika, Trst, 2021.
Ozbič, M. (2019). Uspešnost treninga metajezikovnega zavedanja in verbalnega fonološkega spomina pri mladostnikih z disleksijo, osnovanega na nelinearni fonologiji : študija primera. Bilten Bravo. avg. 2019, letn. 15, št. 30, str. 23-35.
Unuk, D. (2004). Nelinearna struktura zloga. Jezikoslovni Zapisi, 10(1), 107–123.

Nekaj besed za uvod...

Kot logopedinja in surdopedagoginja ter specialna in rehabilitacijska pedagoginja po večletnem poučevanju na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer sem izobraževala logopede, surdopedagoge ter specialne in rehabilitacijske pedagoge, ter večletnih izkušnjah na kliničnem področju v ustanovah za otroke in mladostnike ter ustanovah za rehabilitacijo odraslih na Tržaškem v prostorih Zdravstvenega doma Sežana ter v Sežani na Bazoviški 2 v zasebni logopedski ter specialno-rehabilitacijski pedagoški svetovalnici izvajam logopedsko, surdopedagoško ter specialno-rehabilitacijsko pedagoško dejavnostna področju preventive, terapije, svetovanja.

V naših krajih – kljub prisotnosti strokovnjakov iz pristojnih ustanov – primanjkuje logopedov in surdopedagogov ter specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, saj so (še posebej) starši, žal, velikokrat nemočni ob dolgih čakalnih dobah.

Poleg hitrega odziva z ustrezno pomočjo, obravnavo ali svetovanjem ob zaznavanju težave so po mnenju sodobne stroke še posebej potrebni strokovni ukrepi v zgodnjem razvojnem obdobju od prvega do petega leta (npr. za posvetovanja ali preventivno ukrepanje ob zaskrbljenosti staršev, da otrok izkazuje zaostanek na govornem, jezikovnem in komunikacijskem področju), velika je tudi potreba po specialno-pedagoških storitvah preventivnega dela učnih težav v predšolskem obdobju ter pomoči v prvi triadi osnovne šole oz. obravnavi specifičnih učnih težav (npr. motenj branja, pisanja, računanja…) v višjih razredih.

Raziskave dokazujejo, da bi bilo potrebno okrepiti preventivno delo v razvojnem obdobju, saj se lahko že v obdobju od 3. do 5. leta starosti spodbudi v jezikovnem razvoju tiste otroke, ki izkazujejo jezikovni zaostanek, v obdobju od 5. do 6. leta pa se lahko prestreže tiste otroke, ki izkazujejo tveganje za bralno napisovalne motnje.

Prav zaradi zgoraj omenjenega sem velik del svojega raziskovalnega in strokovnega dela usmerila v razvijanje instrumentov za preventivno delo v razvojnem obdobju ter v razvoj novih diagnostičnih instrumentov za področje govora, jezika, komunikacije (za več informacij: https://logos-martinaozbic.eu/si/ ), v domačem in mednarodnem prostoru.

Kot strokovnjak se posvečam področju jezikovnih motenj ter motenj branja, pisanja in računanja ter načrtovanja giba (disleksija, disortografija, diskalkulija, dispraksija, disgrafija…), govornemu (artikulacijskemu) razvoju ter jezikovnim, glasovnim in govornim motnjam/oviram, tako v slovenščini kot italijanščini, ter drugim razvojnim težavam in motnjam, npr. atipičnemu požiranju, apraksiji govora, spodbujanju predopismenjevalnih spretnosti, npr. fonološkega zavedanja, težavam poslušanja, disfluentnosti govora … Zaradi sprememb v starostni strukturi prebivalstva je pomembno tudi delo z odraslimi in starostniki, še posebej na področju poslušanja-komunikacije ter drugih pridobljenih komunikacijskih motenj, npr. jezikovnih motenj zaradi možganske kapi. Zato sem svoje preteklo delo usmerjala tudi na instrumente za odrasle osebe.

Želim združiti svoje teoretsko in praktično znanje ter izkušnje (tako kot raziskovalka in strokovnjakinja kot tudi kot mati treh otrok) ter ponuditi okolju, kjer živim, možnost posvetovanja, svetovanja, preventive, obravnave za glasovne, govorne, jezikovne in komunikacijske težave/motnje/ovire tako družinam in otrokom kot tudi mladostnikom in odraslim osebam, v slovenščini in italijanščini.

S svojim delom ljudem pomagam, da motnja ne postane tudi življenjska ovira za interakcijo, igro, druženje z vrstniki, izobraževanje, zaposlovanje, komunikacijo in kakovostno življenje ter participacijo v skupnosti. Komunikacija nam namreč nudi možnost, da smo člani skupnosti, družbe, da razumemo in da smo razumljeni, zato je dobra sposobnost komuniciranja bistvena za dobro počutje človeka.

Ne stremim k popolni, temveč k za človeka funkcionalni komunikaciji, ki omogoča, da živi čimbolj izpolnjujoče življenje.

Lokacije

Zdravstveni Dom Sežana

Sedež podjetja

Pomakni se na vrh