V naših krajih – kljub prisotnosti strokovnjakov iz pristojnih ustanov – primanjkuje logopedov in surdopedagogov ter specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, saj so (še posebej) starši, žal, velikokrat nemočni ob dolgih čakalnih dobah.
Poleg hitrega odziva z ustrezno pomočjo, obravnavo ali svetovanjem ob zaznavanju težave so po mnenju sodobne stroke še posebej potrebni strokovni ukrepi v zgodnjem razvojnem obdobju od prvega do petega leta (npr. za posvetovanja ali preventivno ukrepanje ob zaskrbljenosti staršev, da otrok izkazuje zaostanek na govornem, jezikovnem in komunikacijskem področju), velika je tudi potreba po specialno-pedagoških storitvah preventivnega dela učnih težav v predšolskem obdobju ter pomoči v prvi triadi osnovne šole oz. obravnavi specifičnih učnih težav (npr. motenj branja, pisanja, računanja…) v višjih razredih.
Raziskave dokazujejo, da bi bilo potrebno okrepiti preventivno delo v razvojnem obdobju, saj se lahko že v obdobju od 3. do 5. leta starosti spodbudi v jezikovnem razvoju tiste otroke, ki izkazujejo jezikovni zaostanek, v obdobju od 5. do 6. leta pa se lahko prestreže tiste otroke, ki izkazujejo tveganje za bralno napisovalne motnje.
Prav zaradi zgoraj omenjenega sem velik del svojega raziskovalnega in strokovnega dela usmerila v razvijanje instrumentov za preventivno delo v razvojnem obdobju ter v razvoj novih diagnostičnih instrumentov za področje govora, jezika, komunikacije (za več informacij: https://logos-martinaozbic.eu/si/ ), v domačem in mednarodnem prostoru.
Kot strokovnjak se posvečam področju jezikovnih motenj ter motenj branja, pisanja in računanja ter načrtovanja giba (disleksija, disortografija, diskalkulija, dispraksija, disgrafija…), govornemu (artikulacijskemu) razvoju ter jezikovnim, glasovnim in govornim motnjam/oviram, tako v slovenščini kot italijanščini, ter drugim razvojnim težavam in motnjam, npr. atipičnemu požiranju, apraksiji govora, spodbujanju predopismenjevalnih spretnosti, npr. fonološkega zavedanja, težavam poslušanja, disfluentnosti govora … Zaradi sprememb v starostni strukturi prebivalstva je pomembno tudi delo z odraslimi in starostniki, še posebej na področju poslušanja-komunikacije ter drugih pridobljenih komunikacijskih motenj, npr. jezikovnih motenj zaradi možganske kapi. Zato sem svoje preteklo delo usmerjala tudi na instrumente za odrasle osebe.
Želim združiti svoje teoretsko in praktično znanje ter izkušnje (tako kot raziskovalka in strokovnjakinja kot tudi kot mati treh otrok) ter ponuditi okolju, kjer živim, možnost posvetovanja, svetovanja, preventive, obravnave za glasovne, govorne, jezikovne in komunikacijske težave/motnje/ovire tako družinam in otrokom kot tudi mladostnikom in odraslim osebam, v slovenščini in italijanščini.
S svojim delom ljudem pomagam, da motnja ne postane tudi življenjska ovira za interakcijo, igro, druženje z vrstniki, izobraževanje, zaposlovanje, komunikacijo in kakovostno življenje ter participacijo v skupnosti. Komunikacija nam namreč nudi možnost, da smo člani skupnosti, družbe, da razumemo in da smo razumljeni, zato je dobra sposobnost komuniciranja bistvena za dobro počutje človeka.
Ne stremim k popolni, temveč k za človeka funkcionalni komunikaciji, ki omogoča, da živi čimbolj izpolnjujoče življenje.